Fotografija Panoramski pogled na oltar Yuanqiu v Nebeškem templju
Črno-bela fotografija prikazuje širokokotni posnetek prizorišča okrog oltarja Yuanqiu (Yuanqiutan 圜丘壇), kar dobesedno pomeni »tempelj krožnega griča«. Oltar stoji na nekaj hektarjev velikem ter zagrajenem prizorišču v južnem delu kompleksa Nebeškega templja (Tiantan 天壇). Leta 1420 ga je zgradil cesar Yongle (vladal 1402–1424). Tu so cesarji dinastij Ming in Qing dvakrat letno opravljali obrede čaščenja Neba. Na prizorišču oltarja Yuanqiu je cesar obrede opravljal na dan zimskega solsticija, ko so se Nebu zahvalili za naklonjenost v preteklem letu.
Oltar Yuanqiu z dostopom je zgrajen v treh krožnih etažah, ki tvorijo tri ploščadi z balustrado in skupaj v višino merijo nekaj več kot 5 metrov. Do vsake posamezne ploščadi vodi 9 stopnic, ne glede na to, koliko je posamezna ploščad visoka. Spodnja v premeru meri skoraj 55 metrov, zgornja pa skoraj 24 metrov. Zgornja ploščad je tlakovana v koncentričnih krogih. Na sredini je postavljena okrogla ... več
Črno-bela fotografija prikazuje širokokotni posnetek prizorišča okrog oltarja Yuanqiu (Yuanqiutan 圜丘壇), kar dobesedno pomeni »tempelj krožnega griča«. Oltar stoji na nekaj hektarjev velikem ter zagrajenem prizorišču v južnem delu kompleksa Nebeškega templja (Tiantan 天壇). Leta 1420 ga je zgradil cesar Yongle (vladal 1402–1424). Tu so cesarji dinastij Ming in Qing dvakrat letno opravljali obrede čaščenja Neba. Na prizorišču oltarja Yuanqiu je cesar obrede opravljal na dan zimskega solsticija, ko so se Nebu zahvalili za naklonjenost v preteklem letu.
Oltar Yuanqiu z dostopom je zgrajen v treh krožnih etažah, ki tvorijo tri ploščadi z balustrado in skupaj v višino merijo nekaj več kot 5 metrov. Do vsake posamezne ploščadi vodi 9 stopnic, ne glede na to, koliko je posamezna ploščad visoka. Spodnja v premeru meri skoraj 55 metrov, zgornja pa skoraj 24 metrov. Zgornja ploščad je tlakovana v koncentričnih krogih. Na sredini je postavljena okrogla plošča; okrog nje je obroč devetih kamnitih plošč, ki mu sledi nov krog z 18 ploščami in tako naprej do devetega kroga z 81 ploščami. Enakemu principu lahko sledimo na srednji in spodnji ploščadi. Osrednja plošča je bila mesto, s katerega je cesar poročal Nebu. Zaradi osrednjega položaja plošče glede na balustrade in obzidja je bilo poročanje slišati kot večglasno odmevanje. Tako se je zvok poročanja dvignil do Neba. Prav ta geometrija prostora, akustična premišljenost, pa tudi izjemnost arhitekture, ki človeka dvigne proti nebu in mu da občutek prostranosti, je prava čarobnost prostora.
Celotno prizorišče okrog oltarja Yuanqiu sestoji iz dvorišča, obdanega s kvadratnim obzidjem. Zunanje prehode na štirih smereh neba označuje prvi trojček vrat lingxing men 櫺星門. Sledi mu drugi trojček, ki omogoča prehod čez drugo, okroglo obzidje, imenovano »obzidje odmeva« huyin bi 回音壁. Teh osem skupin vrat z značilnimi intarzijami oblakov na vrhu je sestavljalo t. i. »vrata oblakov in vzdržnosti« Yunmenyuli 雲門玉立. Osrednja vrata so bila namenjena Nebu, manjša leva vrata so bila namenjena cesarju, desna pa spremljevalnemu osebju. Na treh 29 metrov visokih drogih na levi strani fotografije so z izobešanjem in spuščanjem prižganih lantern naznanili cesarjev vzpon na daritveno ploščad in njegov sestop.
Simbolni pomen ter namen uporabe krožnih oblik in števila devet izhajata iz različnih tradicij. Prvo simbolizira nebo. Ta je dopolnjujoča polovica Zemlje, ki jo simbolizira kvadrat. Zato okrogli templji stojijo na kvadratnih ploščadih. Motiv kvadrata in kroga kot simbol harmoničnega stvarstva je pogost v kitajski kulturi. Število devet kot najvišje enomestno liho število je del principa yin in yang (yin yang 陰陽), tj. sonce, moški princip in cesar.
Prizorišče okrog oltarja Yuanqiu je le nekaj hektarjev velik del 273 hektarjev velikega kompleksa Nebeškega templja, ki ga danes najdemo v jugovzhodnem delu Pekinga. Zimski ritual čaščenja Neba se je razlikoval od poletnega. Konec obdobja vzdržnosti v Dvorani postenja Zhaigong 齋宮 in začetek daritvenega obreda na oltarju je naznanilo zvonjenje v Stolpu zvonov gulou 鼓樓 na tem prizorišču. Devetdelni obred je zajemal obrede poročanja in priklanjanja Nebu, libracijo, darovanje ter obredno glasbo zhonghe shaoyue 中和韶樂 s plesom. Zadnji cesar, ki se je v Nebeškem templju poklonil Nebu, je bil Yuan Shikai 袁世凱 (vladal 1915–1916), ki je nekaj mesecev neuspešno poskušal obuditi monarhično ureditev. S tem se je zaključila stoletja stara tradicija. Danes je Nebeški tempelj vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, saj je največji religijski kompleks na svetu.
Fotografija je 181. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Himmels-Tempel: Hauptaltar. (DZ, MV)
Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?