Fotografija Kitajka in Mandžurka

Črno-bela fotografija prikazuje studijski portret dveh žensk. Ženska na levi je hanska Kitajka, ženska na desni pa Mandžurka. Sedita za mizo s čajnima skodelicama. Pred mizo na tleh stoji lončnica s posajenimi krizantemami.

Mandžurko prepoznamo po pričeski erbatou 二把頭, ki je oblikovana iz dveh fig, pritrjenih na vsako stran glave. Okrepljena je z dodatnim žičnim okvirjem ter podaljški in okrašena z različnim okrasjem – od rož do nakita. Tradicionalno oblačilo na Mandžurki changpao 長袍, predhodnik bolj znanega oblačila qipao 旗袍, je bilo namenjeno formalnim priložnostim. Mandžurka ima oblečen še svilen doprsni suknjič z značilnim zaščitnim ovratnikom huling 護領. Oblačilo je izdelano iz prefinjenih vezenin z delikatno uvezenimi vzorci cvetov. Še posebej izstopajo krizanteme, ki jih najdemo tudi na tipični pričeski. Kitajka na levi nosi podloženo oblačilo iz hlač in daljšega suknjiča. Oblačila so temna, brez dekorativnih vezenin ali drugih dodatkov, razen nekaj belih gumbov na suknjiču in ruti. Nosi t. i. lotosove čevlje lianlü蓮履. Ta tip stožčastih čevljev so nosile ženske s povitimi stopali. Delikatno sešiti iz svile ali bombaža so veliki kot dlan. Nekateri so imeli peto ali odebeljen podplat.

Portretna fotografija je po »vstopu« fotografije na Kitajsko postala najbolj priljubljen žanr na Kitajskem. Po nekaj letih je popolnoma nadomestila slikarske portrete povsod, kjer so bili prisotni zahodnjaki, kasneje pa se je razširila še v druge kraje. Razlog je preprost, portreti so bili že pred fotografijo pomembna tradicija tako na Kitajskem kot na Zahodu.

Fotografija je izdelana v istem studiu kot fotografija Mandžurka v zimskem oblačiluz istim modelom in sceno. Pojavlja se tudi v drugih fotografskih zbirkah.

Fotografija je 161. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Chinesin und Mandschufrau. (DZ, MV)