Kovanec Liyong tongbao

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so se pojavljali v različnih vrednostih, največkrat kot novci tongbao 通寶 (»splošna valuta«), ki so bili vredni eno denarno enoto, ter novci yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«), ki so se ponašali z višjimi denominacijami. V številnih različicah in vrednostih so bili takšni kovanci standardna oblika denarja v obtoku od cesarja Gaozuja高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), do konca dinastije Qing (1644–1912). Napis na kovancu je navadno sestavljen iz dveh pismenk, ki ju beremo od zgoraj navzdol in označujeta ime vladavine ali posameznega obdobja, v katerem je bil novec kovan. Drugi dve pismenki beremo od desne proti levi. Na levi strani kovanca je običajno pismenka bao 寶 (bogastvo, dragocenost), ki v kombinaciji s pismenko na desni pomeni »valuto« oziroma »denar v obtoku«. To je največkrat pismenka tong 通 (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen), pogosto pa tudi yuan 元 (izvorni, prvotni) ali zhong 重 (težak), ki navadno označujeta kovance večje denominacije. Celoten napis tako dobesedno pomeni »denar v obtoku v času tega ali onega cesarja« oziroma »v tem ali onem obdobju vladavine posameznega cesarja«.

Kovanec na sliki je v letih od 1674 do 1678 izdajal Wu Sangui 吳三桂 (1612–1678), upornik proti dinastični oblasti v zgodnjem obdobju mandžurske dinastije Qing 清 (1644–1912). Bil je eden od tako imenovanih »treh guvernerjev« (san fan 三藩), nekdanjih vojaških poveljnikov dinastije Ming 明 (1368–1644). V letih hitrega propadanja dinastije so raje združili sile z Mandžurci, ti pa so jih po padcu dinastije Ming nagradili tako, da so jih postavili za lokalne voditelje in nadzornike oddaljenih južnih provinc. V njih so nato vladali precej avtonomno vse do zgodnjega obdobja vladavine cesarja Kangxija 康熙 (1654–1722). Wu Sangui je nadziral področje province Yunnan, njegova oblast pa je segla celo v sosednjo provinco Guizhou. Posedoval je tolikšno avtonomijo in moč, da njegovi finančni viri niso bili odvisni od Urada za prihodke (Hubu ju 戶部局) v Pekingu. Leta 1673 se je mandžurski dvor v Pekingu odločil ukiniti oblast guvernerjev na jugu, kar je Wuja spodbudilo k uporu. Pričel je s kovanjem kovancev Liyong tongbao 利用通寶, kakršnega vidimo na sliki, pri čemer Liyong 利用 kot ime obdobja pomeni »koristna raba«. Do leta 1676 je njegova vojska že zasedla večji del južne Kitajske, nakar je razglasil dinastijo Zhou 周 (1678–1681) ter obnovil institucije in običaje dinastije Ming. Leta 1678 se je oklical za cesarja z nazivom Zhaowu 昭武, a je že čez nekaj mesecev istega leta nenadoma umrl. (MG)