Kovanec v obliki noža

Kovanec je numizmatična rariteta, saj izvira iz kratkega obdobja medvladja Wang Manga 王莽 (45 pr. n. št.–23), ki je v začetku prvega stoletja s propadom dinastije Zahodni Han (206 pr. n. št.–8) kratko zavladal njenemu ozemlju. Bil je nečak cesarice Wang 王 (71 pr. n. št.–13), vdove cesarja Hanyuana 漢元 (75–33 pr. n. št.), leta 7 pa je bil imenovan za regenta komaj dveletnega cesarja Ruzija 孺子 (5–25). Leta 9 se je polastil prestola in ustanovil kratkotrajno dinastijo Xin 新 (9–23). Medtem ko nekateri nanj gledajo kot na velikega vizionarja in reformatorja, ki je odvzel zemljo veleposestnikom in vplivnim družinam, jo podržavil in razdelil kmetom, ga drugi označujejo predvsem kot uzurpatorja in samodržca. Kakorkoli že, v času svoje kratke vladavine je zasnoval niz obsežnih in nadvse ambicioznih družbenih, političnih in gospodarskih reform, med drugim na področju monetarne ekonomije. V rabi so kot osnovna denarna enota sicer še ostajali kovanci wuzhu 五銖 (pet zhujev 銖 oziroma 3,25 grama) iz predhodnih dinastij Qin (221–206 pr. n. št.) in Zahodni Han, ob teh pa je izdal še velike kovance daquan wushi 大泉五十, kar pomeni »veliki kovanec z vrednostjo petdeset«, ki so bili vredni 50 kovancev wuzhu. Obudil je tudi vrsto oblik kovancev iz Obdobja vojskujočih se držav (475–221 pr. n. št.). Najbolj znani so njegovi kovanci v obliki lopate (bubi 布幣) in noža (daobi 刀幣), ki sicer po obliki bolj spominjajo na ključ.

Primerek takšnega »ključa« oziroma Wang Mangovega novca v obliki noža je tudi obravnavani novec, izdan med letoma 7 in 9. Krasijo ga umetelno izpisane pismenke v pečatni pisavi (zhuanshu 篆書), qidao wubai 栔刀五百, ki pomenijo »popisani nož z vrednostjo petsto«. Gre torej za kovanec višje vrednosti, ki je danes v svetu numizmatike zaradi svoje redkosti ter kvalitetne izdelave zelo iskan. V praksi Wang Mangov sistem kovanja denarja ni vzdržal. Njegove neuspešne reforme so izzvale obsežne kmečke upore, ki so vodili k njegovemu strmoglavljenju leta 23, ko so uporniki zavzeli prestolnico Chang’an 長安 (današnji Xi’an). (MG)