Kovanec v obliki lopate

V času dinastije Vzhodni Zhou (770–256 pr. n. š.), torej v Obdobju pomladi in jeseni (771–476 pr. n. š.) ter zlasti v Obdobju vojskujočih se držav (475–221 pr. n. š.), se je bronasti denar pojavljal v številnih oblikah, najpogosteje kar v podobi miniaturnih replik vsakdanjih predmetov, kot so lopate, noži, zvonci in druga glasbila, ključi, oblačila ter druge vrste orožja in orodja. Vsaka državica na razdrobljenem ozemlju dinastije Zhou je namreč kovala svoj denar, zato so ti kovanci v svetu kitajske numizmatike pogosto imenovani kar »državni kovanci« ali guobu 國布. Med različnimi tipi kovancev sta prevladovali dve obliki, ki sta bili daleč najširše zastopani in tudi najdlje v obtoku. To so bili kovanci v obliki lopate (bubi 布幣 ali buqian 布錢) in kovanci v obliki noža (daobi 刀幣 ali daoqian 刀錢).

Kovanec na sliki je primerek novca v obliki lopate s ploščatim ročajem. Lopate s ploščatim ročajem so nekoliko mlajše od svojih predhodnic z votlim ročajem in datirajo v Obdobje vojskujočih se držav, ko so se v različnih oblikah pojavljale v posameznih državah. Eden zgodnejših tipov teh novcev so kovanci v obliki »lopate z lokasto usločenimi nogami« (hujian bu 弧肩布), ki datirajo v čas med letoma 400 in 300 pr. n. št. Zanje so značilne noge, usločene v obliki črke U, ter oglata ali zaobljena ramena, kakršna vidimo tudi pri kovancu na sliki. Tovrstne lopate navadno povezujemo z državo Liang 梁 oziroma Wei 魏, ki je cvetela med letoma 425 in 344 pr. n. št., in državo Han. Na prednji strani kovanca najdemo napis v veliki pečatni pisavi (da zhuanshu 大篆書). Med več pismenkami prepoznamo vsaj dve, liang 兩, ki pomeni »dve«, in jin 釿, ki pomeni utežno mero (okrog pol kilograma) ali denarno enoto. Tako bi lahko sklepali, da gre za kovanec z vrednostjo »dva jina«. (MG)