Kovanec Tongzhi zhongbao

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so se pojavljali v različnih vrednostih, največkrat kot novci tongbao 通寶 (»splošna valuta«), ki so bili vredni eno denarno enoto, ter novci yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«), ki so se ponašali z višjimi denominacijami. V številnih različicah in vrednostih so bili takšni kovanci standardna oblika denarja v obtoku od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), do konca dinastije Qing (1644–1912). Napis na kovancu je običajno sestavljen iz dveh pismenk, ki ju beremo od zgoraj navzdol in označujeta ime cesarske vladavine ali posameznega obdobja vladavine (nianhao 年號), v katerem je bil novec kovan. Drugi dve pismenki beremo od desne proti levi. Na levi strani kovanca je vselej pismenka bao 寶 (bogastvo, dragocenost), ki v kombinaciji s pismenko na desni pomeni »valuto« oziroma »denar v obtoku«. To je največkrat pismenka tong 通 (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen), pogosto pa tudi yuan 元 (izvorni, prvotni) ali zhong 重 (težak), ki navadno označujeta kovance večje denominacije. Celoten napis tako dobesedno pomeni »denar v obtoku v času tega ali onega cesarja« oziroma »v tem ali onem obdobju vladavine posameznega cesarja«. Kovanci iz časa zadnje, mandžurske dinastije Qing imajo poleg napisa v štirih kitajskih pismenkah na licu zapis še na zadnji strani, in sicer gre navadno za oznako lokacije kovnice. Ta je bila sprva zapisana v kitajščini, zatem v kitajščini in mandžurščini, nazadnje pa le še v mandžurščini.

Kovanec na sliki je dokaj obrabljen, kljub temu pa lahko na licu še vedno razberemo pismenke Tongzhi zhongbao 同治重寶, kar pomeni, da je bil kovan v času vladavine cesarja Tongzhija 同治 (vladal 1861–1875). Po opijskih vojnah (1839–1842 in 1856–1860) in uporu Taipingov 太平 (1850–1864) se je dinastija Qing soočala s hudo ekonomsko in politično krizo. Vojaška posredovanja so povzročila ogromen odliv denarja iz kitajskega gospodarstva, zaradi česar je hudo primanjkovalo denarne mase. V Tongzhijevem času je bila proizvodnja kovancev že občutno dražja od njihove dejanske vrednosti. Posledica so bili vse tanjši in manj kvalitetni kovanci. Problem pomanjkanja denarne mase so že v času cesarja Xianfenga reševali s kovanjem novcev višjih vrednosti. Najpogostejši so bili kovanci zhongbao nekoliko večjega premera in z denominacijo 10 ali 50. Na hrbtni strani obravnavanega kovanca zgoraj lahko preberemo kitajsko pismenko dang 當, ki pomeni »služiti«, »biti uporabljan kot«, spodaj pa pismenko shi 十, ki pomeni »deset« oziroma »desetak«; pismenki kažeta na to, da je bil novec vreden 50 denarnih enot. Na levi strani od zgoraj navzdol poteka mandžurski zapis boo ᠪᠣᠣ, ki je fonetična transkripcija kitajskega bao in pomeni »denar«, »zaklad« ali »valuta«, medtem ko lahko na desni strani preberemo mandžurski napis ciowan ᠴᡳᠣᠸᠠᠨ, ki je fonetična transkripcija kitajskega izraza quan 泉 in pomeni »izvir«. Celoten zapis, boo ciowan ᠪᠣᠣ ᠴᡳᠣᠸᠠᠨ, je mandžurski fonetični približek kitajskemu izrazu baoquan 寶泉, ki pomeni »izvir bogastva« in nam pove, da je novec nastal v kovnici pod upravo in nadzorom Urada za prihodke (Hubu 戶部) v Pekingu. (MG)