Kovanec Qingyuan tongbao

Kovanec je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so bili v oblikah novcev tongbao 通寶 (»splošna valuta«), yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«) v številnih različicah in vrednostih v veljavi kot standardni denar v obtoku od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), do konca dinastije Qing (1644–1912). Napis na kovancu je navadno sestavljen iz dveh pismenk, ki ju beremo od zgoraj navzdol in označujeta ime cesarske vladavine ali posameznega obdobja vladavine (nianhao 年號), v katerem je bil novec kovan. Drugi dve pismenki beremo od desne proti levi. Na levi strani kovanca je običajno pismenka bao 寶 (bogastvo, dragocenost), ki v kombinaciji s pismenko na desni pomeni »valuto« oziroma »denar v obtoku«. To je največkrat pismenka tong 通 (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen), pogosto pa tudi yuan 元 (izvorni, prvotni) ali zhong 重 (težak), ki navadno označujeta kovance večje denominacije. Celoten napis tako dobesedno pomeni »denar v obtoku v času tega ali onega cesarja« oziroma »v tem ali onem obdobju vladavine posameznega cesarja«.

Kovanci iz dinastije Song (960–1279) so nekoliko posebni, saj zapis v štirih pismenkah na licu kovanca včasih beremo tudi v smeri urinega kazalca, od pismenke na vrhu do pismenke na levi strani kovanca. Poleg tega so bili kovanci vseh prejšnjih in kasnejših dinastij navadno kovani pod istim nazivom celotno obdobje vladavine posameznega cesarja. Za cesarje dinastije Song je bilo običajno, da so v času svojega vladanja izdali več vrst kovancev, imenovanih po različnih obdobjih svoje vladavine. Isti tip kovancev je bil pogosto kovan z napisom v različnih pisavah oziroma kaligrafskih slogih. Poleg standardnega sloga pisave ali kaishu 楷書 so uporabljali pečatno pisavo ali zhuanshu 篆書, »uradniško pisavo« ali lishu 隸書, kurzivno ali »tekočo pisavo« xingshu 行書 in izpisano »travno pisavo« ali caoshu 草書. S posebnostmi ter umetelnostjo zapisa imajo kovanci tega časa celo nekakšno umetniško vrednost, zato ni nenavadno, da so med zbiralci in poznavalci kitajskega denarja visoko cenjeni in zelo iskani.

Železni kovanec na sliki izvira iz obdobja dinastije Južni Song (1127–1279). Ta se je vzpostavila na jugu s prestolnico v mestu Hangzhou (današnja provinca Zhejiang), potem ko je sever Kitajske zavojevalo ljudstvo Džurdžev (Nüzhen 女真), pred katerim je dvor dinastije Song pobegnil na jug svojega nekdanjega ozemlja. Južni Song je nadaljeval s tradicijo kovanja denarja dinastije Song, a se je ves čas soočal s pomanjkanjem bakra in odlivom denarja, zlasti v državo Jin 金 (1115–1234), ki so jo na severu ustanovili Džurdži. Posledice so bile pogostejša raba papirnega denarja, slabša kvaliteta kovanja in kovanje železnega denarja, zlasti na območju meje z Jinom. Obravnavani kovanec je močno obrabljen in zarjavel, zato napis na njem skorajda ni več berljiv. Kljub temu je na licu še vedno mogoče delno razbrati pismenke, ki bi lahko bile Qingyuan tongbao 慶元通寶 v standardni pisavi ali kaishu, preberemo pa jih v smeri urinega kazalca. Najverjetneje je bil kovan v času cesarja Ningzonga 寧宗 (vladal 1195–1224), in sicer v obdobju njegove vladavine, imenovanem Qingyuan 慶元 (1195–1200), kar pomeni »ugoden začetek«. (MG)