Kovanec Qianlong tongbao

©

Kovanec Qianlong tongbao

©

Kovanec Qianlong tongbao

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so se pojavljali v različnih vrednostih, največkrat kot novci tongbao 通寶 (»splošna valuta«), ki so bili vredni eno denarno enoto, ter novci yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«), ki so se ponašali z višjimi denominacijami. V številnih različicah in vrednostih so bili takšni kovanci standardna oblika denarja v obtoku od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), do konca dinastije Qing (1644–1912). Napis na kovancu je običajno sestavljen iz dveh pismenk, ki ju beremo od zgoraj navzdol in označujeta ime cesarske vladavine ali posameznega obdobja vladavine (nianhao 年號), v katerem je bil novec kovan. Drugi dve pismenki beremo od desne proti levi. Na levi strani kovanca je vselej pismenka bao 寶 (bogastvo, dragocenost), ... več

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so se pojavljali v različnih vrednostih, največkrat kot novci tongbao 通寶 (»splošna valuta«), ki so bili vredni eno denarno enoto, ter novci yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«), ki so se ponašali z višjimi denominacijami. V številnih različicah in vrednostih so bili takšni kovanci standardna oblika denarja v obtoku od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), do konca dinastije Qing (1644–1912). Napis na kovancu je običajno sestavljen iz dveh pismenk, ki ju beremo od zgoraj navzdol in označujeta ime cesarske vladavine ali posameznega obdobja vladavine (nianhao 年號), v katerem je bil novec kovan. Drugi dve pismenki beremo od desne proti levi. Na levi strani kovanca je vselej pismenka bao 寶 (bogastvo, dragocenost), ki v kombinaciji s pismenko na desni pomeni »valuto« oziroma »denar v obtoku«. To je največkrat pismenka tong 通 (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen), pogosto pa tudi yuan 元 (izvorni, prvotni) ali zhong 重 (težak), ki navadno označujeta kovance večje denominacije. Celoten napis tako dobesedno pomeni »denar v obtoku v času tega ali onega cesarja« oziroma »v tem ali onem obdobju vladavine posameznega cesarja«. Kovanci iz časa zadnje, mandžurske dinastije Qing imajo poleg napisa v štirih kitajskih pismenkah na licu zapis še na zadnji strani, in sicer gre navadno za oznako lokacije kovnice. Ta je bila sprva zapisana v kitajščini, zatem v kitajščini in mandžurščini, nazadnje pa le še v mandžurščini.

Kovanec na sliki je sicer nekoliko obrabljen in zlizan, kljub temu pa na licu še vedno zlahka razberemo kitajske pismenke Qianlong tongbao 乾隆通寶, kar pomeni, da je bil kovan v času vladavine cesarja Qianlonga 乾隆 (vladal 1735–1796), vnuka in naslednika cesarja Kangxija 康熙 (vladal 1661–1722) ter enega najmogočnejših cesarjev dinastije Qing. Napis na hrbtni strani je v celoti izpisan v mandžurski pisavi. Na levi strani od zgoraj navzdol poteka zapis boo ᠪᠣᠣ, ki je fonetična transkripcija kitajskega bao in pomeni »denar«, »zaklad« ali »valuta«, medtem ko lahko na desni strani preberemo mandžurski napis ciowan ᠴᡳᠣᠸᠠᠨ, ki je fonetična transkripcija kitajskega izraza quan 泉 in pomeni »izvir«. Celoten zapis, boo ciowan ᠪᠣᠣ ᠴᡳᠣᠸᠠᠨ, je mandžurski fonetični približek kitajskemu izrazu baoquan 寶泉, ki pomeni »izvir bogastva« in nam pove, da je novec nastal v kovnici pod upravo in nadzorom Urada za prihodke (Hubu 戶部) v Pekingu. (MG)

Opis materiala: bakrova zlitina
Tehnika izdelave: ulivanje bakrove zlitine
Dimenzije: premer: 21 mm
Napis - vsebina: 乾隆通寶 Qianlong tongbao (osnovna valuta v času vladavine Qianlong)
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: Razmeroma dobro ohranjen, le nekoliko obrabljen in zlizan.

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej