Fotografija Walderseejeve kasarne in Nemško-azijska banka v nemški legaciji
Črno-bela fotografija prikazuje Walderseejeve kasarne in Nemško-azijsko banko v nemškem poslaništvu oziroma legaciji v diplomatski četrti v Pekingu (Dongjiaominxiang 東交民巷). Slednja se je med letoma 1861 in 1959 vzpostavila na območju notranjih, cesarskih četrti (Neicheng 内城), vzhodno od današnjega Trga nebeškega miru (Tiananmen Guangchang 天安門廣場) in južno od Prepovedanega mesta (Gugong 故宫 oz. Zijincheng 紫禁城).
Nemška prisotnost na Kitajskem je bila pomembna. Simbolno je dosegla vrhunec julija 1901, kmalu po umoru diplomata Clemensa von Kettelerja (1853–1900). Takrat je kitajski dvorni knez Chun (Chun Qinwang Zaifeng 醇親王載灃, vladal: 1908-1911), oče zadnjega kitajskega cesarja Pu Yija (vladal: 1908-1912, 1917), odpotoval v Nemčijo, kjer se je moral pokloniti nemškemu cesarju.
Kitajska je 14. avgusta 1917 napovedala vojno Nemčiji in Avstro-Ogrski ter odredila prisvojitev avstrijske koncesije. Avstro-ogrska posadka se ... več
Črno-bela fotografija prikazuje Walderseejeve kasarne in Nemško-azijsko banko v nemškem poslaništvu oziroma legaciji v diplomatski četrti v Pekingu (Dongjiaominxiang 東交民巷). Slednja se je med letoma 1861 in 1959 vzpostavila na območju notranjih, cesarskih četrti (Neicheng 内城), vzhodno od današnjega Trga nebeškega miru (Tiananmen Guangchang 天安門廣場) in južno od Prepovedanega mesta (Gugong 故宫 oz. Zijincheng 紫禁城).
Nemška prisotnost na Kitajskem je bila pomembna. Simbolno je dosegla vrhunec julija 1901, kmalu po umoru diplomata Clemensa von Kettelerja (1853–1900). Takrat je kitajski dvorni knez Chun (Chun Qinwang Zaifeng 醇親王載灃, vladal: 1908-1911), oče zadnjega kitajskega cesarja Pu Yija (vladal: 1908-1912, 1917), odpotoval v Nemčijo, kjer se je moral pokloniti nemškemu cesarju.
Kitajska je 14. avgusta 1917 napovedala vojno Nemčiji in Avstro-Ogrski ter odredila prisvojitev avstrijske koncesije. Avstro-ogrska posadka se je začasno pridružila nemški. Po porazu s strani britanskih in japonskih sil so številni vojaki ter mornarji pristali v ujetništvu v Rusiji in na Japonskem. Častniki, med njimi tudi Ivan Skušek ml., pa so ujetništvo prestajali v Pekingu. Walderseejeve kasarne se imenujejo po baronu Alfredu Grafu von Walderseeju (1832–1904), generalmaršalu in vrhovnem poveljniku nemške vojske na Kitajskem.
Nemško-azijska banka (Deutsch-Asiatische Bank) je bila tuja banka na Kitajskem, katere glavna dejavnost je bilo financiranje trgovine. Skupaj z angleškimi in francoskimi bankami je tudi izdajala kitajske obveznice ter financirala gradnjo železnic na Kitajskem.
Fotografija je 26. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med svojim bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana kot Deutsche Gesandtschaft: Waldersee-Kasernen u. Deutsch-asiat. Bank. (DZ)
Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?