Fotografija Vzhodna vrata diplomatske četrti v Pekingu

CC BY-SA 4.0

CC BY-SA 4.0 europeana.eu

Fotografija Vzhodna vrata diplomatske četrti v Pekingu

Črno-bela fotografija prikazuje oddaljen pogled na zaprt vzhodni vhod v diplomatsko četrt v Pekingu (Dongjiaominxiang 東交民巷). Poleg vhoda za vozila, ki ga zapira visoka kovinska ograja, sta na vsaki strani ulice še dva vhoda za pešce, od katerih je desni prav tako zaprt z ograjo.

Diplomatsko četrt v Pekingu so vzpostavili med letoma 1861 in 1959 na območju notranjih, cesarskih četrti (Neicheng 内城), vzhodno od današnjega Trga nebeškega miru (Tiananmen Guangchang 天安門廣場) in južno od Prepovedanega mesta (Gugong 故宫 oziroma Zijincheng 紫禁城). Po drugi opijski vojni (1856–1860) se je tam naselilo več tujih delegacij, ki so tam vzpostavile poslaništva oziroma legacije svojih držav.

Čeprav mednarodni sporazumi, s katerimi je Kitajska podeljevala ekstrateritorialne pravice tujim velesilam nad deli svojega ozemlja, segajo v 19. stoletje, je bila jurisdikcija nad samo diplomatsko četrtjo v Pekingu tujim državam dodeljena šele leta 1901, ... več

Črno-bela fotografija prikazuje oddaljen pogled na zaprt vzhodni vhod v diplomatsko četrt v Pekingu (Dongjiaominxiang 東交民巷). Poleg vhoda za vozila, ki ga zapira visoka kovinska ograja, sta na vsaki strani ulice še dva vhoda za pešce, od katerih je desni prav tako zaprt z ograjo.

Diplomatsko četrt v Pekingu so vzpostavili med letoma 1861 in 1959 na območju notranjih, cesarskih četrti (Neicheng 内城), vzhodno od današnjega Trga nebeškega miru (Tiananmen Guangchang 天安門廣場) in južno od Prepovedanega mesta (Gugong 故宫 oziroma Zijincheng 紫禁城). Po drugi opijski vojni (1856–1860) se je tam naselilo več tujih delegacij, ki so tam vzpostavile poslaništva oziroma legacije svojih držav.

Čeprav mednarodni sporazumi, s katerimi je Kitajska podeljevala ekstrateritorialne pravice tujim velesilam nad deli svojega ozemlja, segajo v 19. stoletje, je bila jurisdikcija nad samo diplomatsko četrtjo v Pekingu tujim državam dodeljena šele leta 1901, po 55-dnevnem obleganju četrti med dvoletno boksarsko vstajo (Yuanyituan Yundong 義和團運動), ki se je končala z zmago združenih tujih sil. Zaradi sodelovanja kitajskega dvora z vstajniki je bila Kitajska prisiljena podpisati Boksarski protokol (Xinchou tiaoyue 辛丑條約), v katerem je bilo opredeljeno tudi upravljanje diplomatske četrti v Pekingu.
Vse do zgodnjega 20. stoletja so bile tu prisotne vse svetovne velesile, med njimi Nizozemska, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Japonska, Rusija, Italija, Španija, Belgija in ZDA. Manjšo parcelo je imela v lasti tudi Avstro-ogrska monarhija.

Fotografija je 83. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Das Gesperrte Osttor des Legationsviertel. (DZ, MV)

Kraj izdelave: Peking
Tehnika izdelave: črno-bela fotografija
Dimenzije: dolžina: 14 cm, širina: 8,4 cm
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Pretekli lastniki in obdobja lastništva: Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondo Kawase - Marija Skušek, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: manjša pomodrelost črne barve

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

Ostali predmeti v tej zbirki

Nalagam predmete...

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej