Fotografija Ministrska palača v avstro-ogrski legaciji
Črno-bela fotografija prikazuje ministrsko palačo dunajskega poslaništva ali legacije v Pekingu (Dongjiaominxiang 東交民巷). Slednja se je med letoma 1861 in 1959 vzpostavila na območju notranjih, cesarskih četrti (Neicheng 内城), vzhodno od današnjega Trga nebeškega miru (Tiananmen Guangchang 天安門廣場) in južno od Prepovedanega mesta (Gugong 故宫 oz. Zijincheng 紫禁城). Po drugi opijski vojni (1856–1860) se je tam naselilo več tujih delegacij, ki so tam vzpostavile legacije svojih držav. Privabljala je številne diplomate, vojake, učenjake, umetnike, turiste in sinofile.
Čeprav mednarodni sporazumi, s katerimi je Kitajska podeljevala ekstrateritorialne pravice tujim velesilam nad deli svojega ozemlja, segajo v 19. stoletje, je bila jurisdikcija nad samo diplomatsko četrtjo v Pekingu tujim državam dodeljena šele leta 1901, po 55-dnevnem obleganju četrti med dvoletno boksarsko vstajo (Yuanyituan Yundong 義和團運動), ki se je končala ... več
Črno-bela fotografija prikazuje ministrsko palačo dunajskega poslaništva ali legacije v Pekingu (Dongjiaominxiang 東交民巷). Slednja se je med letoma 1861 in 1959 vzpostavila na območju notranjih, cesarskih četrti (Neicheng 内城), vzhodno od današnjega Trga nebeškega miru (Tiananmen Guangchang 天安門廣場) in južno od Prepovedanega mesta (Gugong 故宫 oz. Zijincheng 紫禁城). Po drugi opijski vojni (1856–1860) se je tam naselilo več tujih delegacij, ki so tam vzpostavile legacije svojih držav. Privabljala je številne diplomate, vojake, učenjake, umetnike, turiste in sinofile.
Čeprav mednarodni sporazumi, s katerimi je Kitajska podeljevala ekstrateritorialne pravice tujim velesilam nad deli svojega ozemlja, segajo v 19. stoletje, je bila jurisdikcija nad samo diplomatsko četrtjo v Pekingu tujim državam dodeljena šele leta 1901, po 55-dnevnem obleganju četrti med dvoletno boksarsko vstajo (Yuanyituan Yundong 義和團運動), ki se je končala z zmago združenih tujih sil. Zaradi sodelovanja kitajskega dvora z vstajniki je bila Kitajska prisiljena podpisati Boksarski protokol (Xinchou tiaoyue 辛丑條約), v katerem je bilo opredeljeno tudi upravljanje diplomatske četrti v Pekingu.
Vse do zgodnjega dvajsetega stoletja so bile tu prisotne vse svetovne velesile, med njimi Nizozemska, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Japonska, Rusija, Italija, Španija, Belgija in ZDA. Manjšo parcelo je imela v lasti tudi avstro-ogrska monarhija.
Leta 1869 je tudi Avstro-Ogrska s pekinškim dvorom podpisala za Kitajsko neugodno trgovinsko pogodbo. Kmalu je dunajski dvor v Pekingu odprl svoje predstavništvo na manjši posesti, ki je leta 1896 postalo ambasada. Obnovo v boksarski vstaji močno poškodovane stavbe poslaništva je vodil arhitekt slovenskega rodu Ivan John Jager (1871–1959). Avstro-Ogrska je s svojim sodelovanjem pri zatrtju boksarske vstaje leta 1902 v mestu Tianjin pridobila tako imenovano koncesijo.
Poseben status diplomatske četrti v Pekingu je de facto končala druga svetovna vojna in med nadaljnjimi političnimi dogajanji v kitajski državi je bila večina stavb v četrti uničena.
Fotografija je 15. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med svojim bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana kot Oest. ung. Gesandtschaft: Minister – Palais. (DZ)
Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?