Blog VAZ | Portreti vojnih ladij na Japonskem: Ali je res Japonec upodobil vojni ladji avstro-ogrske monarhije?

V japonskem jeziku, ko se uporabljajo kitajske pismenke in zlogovna nabora črk hiragana in katakana, ni treba vnašati presledkov med besedami. Ta navada potrjuje, da je avtor slik verjetno res Japonec, ki je živel v času, ko je bila avstro-ogrska mornarica aktivna v Vzhodni Aziji. V obdobju Meiji (1868–1912) so Japonci šele urejali šolstvo in pravopisna pravila za širše množice. Slikar, če je hodil v šolo na Japonskem na začetku obdobja Meiji, tako ni bil navajen črkovati v tujih jezikih, npr. v nemščini ali angleščini.

Slikanje morske krajine se sicer v evropskem (predvsem nizozemskem) slikarstvu pojavi že v 17. stoletju, a ladijski portreti se s slikanjem jadrnic in prvih parnikov množično pojavijo šele v prvi polovici 19. stoletja. Kot pravi Žitko (2000, 22), je »slikanje morja, jadrnic in parnikov poleg velike slikarske veščine zahtevalo tudi posebna strokovno-tehnična in navtična znanja ter široko vedenje o ladjah sploh. Ker so večinoma vsi ladijski portretisti slikali po naročilu lastnikov ladij, kapitanov oziroma pomorcev, je moral biti ladijski portret naslikan tudi strokovno-tehnično brezhibno.«

Kakovost obeh slik je precej visoka. Obe ladji sta natančno upodobljeni v podobnem temnomodrem tonu, zajeti v viharju in obkroženi z visokimi valovi. Po mnenju kustosa Okutsu iz Pristaniškega muzeja v Yokohami (Yokohama minato hakubutsukan) je bil prvi japonski slikar, ki se je posebej ukvarjal s portretiranjem ladij v zahodnem slikarskem slogu, Ōkubo Ichirō (1889–1976), ki je bil od leta 1926 stalni slikar pri velikem podjetju trgovskih ladij, O.S,.K. LINES (Ōsaka shōsen). V kontekstu vojne je upodabljal predvsem prizore morskih tragedij med drugo svetovno vojno.

V Pomorskem muzeju Yamato v mestu Kure blizu Hiroshime so v letih 2012 in 2013 pripravili razstavo slik bojnih ladij z naslovom »Dokumentarno slikarstvo mornarice« (Kaigun kirokuga). Razstavili so slike več različnih japonskih slikarjev, ki so se izšolali v japonskem slogu (slikarstva ukiyoe in/ali nishikie) ali zahodnem slogu slikarstva. Razen prve zelo znane slike zaliva Urawa iz leta 1855, ki jo je narisal Wilhelm Heine, in druge iz leta 1906 slikarja Normana Wilkinsona so bile vse druge razstavljene slike japonskih avtorjev. Po dataciji slik se vidi, da je večina del japonskih avtorjev nastala od tridesetih let 20. stoletja dalje. Edina slika v zahodnem slogu (olje na platno) zgodnje datacije pripada avtorju Tōjōju Shōtarōju (1865–1929), ki prikazuje znamenito bitko v Japonskem morju v rusko-japonski vojni.

Glede na to, da slikar z imenom IGUCHI (IGUČI) ni nikjer naveden v zgodovini slikarstva na Japonskem, so v muzeju v Yokohami svetovali, naj sledi tega »japonskega« slikarja poiščemo na Kitajskem. V času razcveta avstro-ogrske mornarice je bilo veliko Japoncev, diplomatov in zasebnih podjetnikov na Kitajskem. Med njimi je bil tudi fotograf Yamamoto Sanshichirō, ki je v Pekingu ustanovil fotografski studio. Tam naj bi se zbirali Japonci, ki so živeli v Pekingu in okolici, kot v nekakšnem salonu. Ali je bil med njimi morda tudi Iguči? Je morda živel v diaspori v takratni Kitajski ali celo širše med Avstrijci, pri katerih se je šolal kot poklicni slikar bojnih ladij?

V Sloveniji in na Hrvaškem je veliko fotografij pomorščakov in diplomatov, ki so se fotografirali v Yamamotovem studiu v Pekingu. Morda je Iguči osebno poznal te pomorščake s slovenskega in hrvaškega ozemlja.

Viri:

Pomorski muzej Yamato. 2012/2013. Katalog Kaigun kirokuga.

Žitko, Duška. 1999. Srečanja z morjem: marinistično slikarstvo druge polovice 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja. Piran: Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran.