Anton Haus
Zapuščine pomorščakov
Anton Haus (Tolmin 1851–Pulj 1917), ki je v avstro-ogrski mornarici dosegel najvišji čin velikega admirala, je bil od februarja 1913 do smrti poveljnik vojne mornarice, pred tem pa je leta 1901 poveljeval avstro-ogrski vzhodnoazijski eskadri. Sprva se je šolal v Novem mestu, kamor se je v njegovih otroških letih preselila družina, zadnje tri letnike višje klasične gimnazije je opravil v Ljubljani, nato pa je kot provizorični pomorski kadet v Trstu vstopil v mornarico, kjer je hitro napredoval.
Antonu Hausu so leta 1900 dodelili poveljstvo korvete Donau, s katero je moral odpluti v Južno Ameriko. Od tam so ladjo zaradi boksarske vstaje na Kitajskem napotili v Vzhodno Azijo. Po prihodu v Nagasaki je s činom kapitana bojne ladje postal poveljnik oklepne križarke Kaiserin und Königin Maria Theresia s 475-člansko posadko, kmalu zatem pa celotne vzhodnoazijske eskadre. Haus je obiskal številne kraje na Japonskem in Kitajskem, kjer so se spopadi do njegovega prihoda že končali. Razen obmorskih mest in krajev ob Dolgi reki je obiskal Peking, Tokio in nekaj drugih krajev v Vzhodni Aziji, do katerih je odpotoval z vlakom. Bil je tudi v Koreji, kjer ga je na dvoru v Seulu gostil korejski cesar. V domovino se je s potniško ladjo vrnil januarja 1902.
Anton Haus je iz Vzhodne Azije prinesel več predmetov, med katerimi so tudi kosi pohištva. Kupil jih ni le zase in za svojo ožjo družino, temveč tudi za druge sorodnike. Poročil se je s sestrično Ano Trenz z dvorca Draškovec pri Šentjerneju, kamor je v otroštvu in po poroki pogosto zahajal. Zato sta se pri dedičih družine Trenz v Šentjerneju ohranila japonski paravan in pahljača, ki ju je Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran leta 2018 od njih odkupil.
