Kovanec Zhida tongbao
Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so se pojavljali v različnih vrednostih, največkrat kot novci tongbao 通寶 (»splošna valuta«), ki so bili vredni eno denarno enoto, ter novci yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«), ki so se ponašali z višjimi denominacijami. V številnih različicah in vrednostih so bili takšni kovanci standardna oblika denarja v obtoku od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), do konca dinastije Qing (1644–1912). Napis na kovancu je navadno sestavljen iz dveh pismenk, ki ju beremo od zgoraj navzdol in označujeta ime vladavine ali posameznega obdobja, v katerem je bil novec kovan. Drugi dve pismenki beremo od desne proti levi. Na levi strani kovanca je običajno pismenka bao 寶 (bogastvo, dragocenost), ki v kombinaciji s pismenko na desni pomeni ... več
Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani fangkong qian 方孔錢. Ti so se pojavljali v različnih vrednostih, največkrat kot novci tongbao 通寶 (»splošna valuta«), ki so bili vredni eno denarno enoto, ter novci yuanbao 元寶 (»izvorna valuta«) in zhongbao 重寶 (»težka valuta«), ki so se ponašali z višjimi denominacijami. V številnih različicah in vrednostih so bili takšni kovanci standardna oblika denarja v obtoku od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), do konca dinastije Qing (1644–1912). Napis na kovancu je navadno sestavljen iz dveh pismenk, ki ju beremo od zgoraj navzdol in označujeta ime vladavine ali posameznega obdobja, v katerem je bil novec kovan. Drugi dve pismenki beremo od desne proti levi. Na levi strani kovanca je običajno pismenka bao 寶 (bogastvo, dragocenost), ki v kombinaciji s pismenko na desni pomeni »valuto« oziroma »denar v obtoku«. To je največkrat pismenka tong 通 (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen), pogosto pa tudi yuan 元 (izvorni, prvotni) ali zhong 重 (težak), ki navadno označujeta kovance večje denominacije. Celoten napis tako dobesedno pomeni »denar v obtoku v času tega ali onega cesarja« oziroma »v tem ali onem obdobju vladavine posameznega cesarja«.
Kovanec na sliki izvira iz obdobja mongolske dinastije Yuan (1271–1368), ko je kot plačilno sredstvo v obtoku sicer prevladoval papirni denar, natisnjen na papir iz bombažnih vlaken ali murvinega lubja. Kovanci iz časa dinastije Yuan so zato dokaj redki, saj so jih poleg tiskanja papirnega denarja kovali v bistveno manjšem obsegu kot v času drugih dinastij. Že Kublai khan, ki je dinastijo ustanovil kot cesar Shizu 世祖 (vladal 1271–1294), je izdal kovance, ki so imeli poleg standardnega kitajskega napisa na licu na hrbtni strani isti zapis tudi v mongolski pisavi, a se to ni obdržalo kot stalna praksa pri proizvodnji kovancev skozi celotno dinastično obdobje. Obravnavani kovanec ima hrbtno stran, tako kot večina kovancev iz tega časa, prazno. Medtem lahko na licu razberemo kitajski zapis Zhida tongbao 至大通寶, ki nam pove, da je bil kovan v času cesarja Kaishana, znanega po kitajskem nazivu Wuzong 武宗 (vladal 1308–1311), in sicer v obdobju njegove vladavine, imenovanem Zhida 至大 (1310–1311), kar pomeni »skrajna veličina«. (MG)
Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?