Fotografija Vhod v Nebeški tempelj
Črno-bela fotografija prikazuje stranski pogled na vhod v 273 hektarje velik kompleks Nebeškega templja (Tiantan 天壇) v Pekingu. Leta 1420 ga je zgradil cesar Yongle (vladal 1402–1424). Tu so cesarji dinastij Ming in Qing opravljali obrede čaščenja Neba ob poletnem in zimskem solsticiju. Vhod je grajen v tradicionalni kitajski tehniki lesene gradnje z mozniki, t. i. tehniki dougong 斗拱. Pot do vhoda vodi čez krajši obočni most z balustrado iz belega hanbai yushi 漢白玉石 marmorja in bogatimi reliefi. Motiv na panelih in stebrnih zaključkih je zmaj s petimi kremplji (wu jiao jin long 五爪金龍), ki simbolizira cesarjevo absolutno oblast. Skrbno izklesani trupi zmajev se prepletajo z oblaki, njihove glave pa molijo iz zidu pod balustrado.
Kompleks Nebeškega templja danes najdemo v jugovzhodnem delu Pekinga. Prvotno je bil imenovan »Tempelj Neba in Zemlje« in je imel samo eno prizorišče. To je bila kvadratna ploščad z okroglim ... več
Črno-bela fotografija prikazuje stranski pogled na vhod v 273 hektarje velik kompleks Nebeškega templja (Tiantan 天壇) v Pekingu. Leta 1420 ga je zgradil cesar Yongle (vladal 1402–1424). Tu so cesarji dinastij Ming in Qing opravljali obrede čaščenja Neba ob poletnem in zimskem solsticiju. Vhod je grajen v tradicionalni kitajski tehniki lesene gradnje z mozniki, t. i. tehniki dougong 斗拱. Pot do vhoda vodi čez krajši obočni most z balustrado iz belega hanbai yushi 漢白玉石 marmorja in bogatimi reliefi. Motiv na panelih in stebrnih zaključkih je zmaj s petimi kremplji (wu jiao jin long 五爪金龍), ki simbolizira cesarjevo absolutno oblast. Skrbno izklesani trupi zmajev se prepletajo z oblaki, njihove glave pa molijo iz zidu pod balustrado.
Kompleks Nebeškega templja danes najdemo v jugovzhodnem delu Pekinga. Prvotno je bil imenovan »Tempelj Neba in Zemlje« in je imel samo eno prizorišče. To je bila kvadratna ploščad z okroglim templjem, imenovanim dvorana )Qinian (Qiniandian 祈年殿) ali »dvorana priprošenj letu«. Prvotno je bila namenjena obredom čaščenja Zemlje, danes pa je najstarejši in najbolj ikoničen del celotnega kompleksa. V 16. stoletju so se odločili obredja Nebu in Zemlji opravljati ločeno. Tako so kompleks preimenovali in ločeno od dvorane Qinian, na južni strani kompleksa, dogradili še dve prizorišči za čaščenje Neba. Zadnji cesar, ki se je v Nebeškem templju poklonil Nebu, je bil Yuan Shikai 袁世凱 (vladal 1915–1916), ki je nekaj mesecev neuspešno poskušal obuditi monarhično ureditev. S tem se je zaključila stoletja stara tradicija. Danes je Nebeški tempelj vpisan na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine, saj je največji religijski kompleks na svetu.
Fotografija je 188. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Himmels-Tempel: Tor und Brücke (Seiten-Ansicht). (DZ, MV)
Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?