Kovanec v obliki noža
Kovanec v obliki noža
CC BY-SA 4.0
Kovanec v obliki noža
CC BY-SA 4.0
V času dinastije Vzhodni Zhou (770–256 pr. n. š.), torej v Obdobju pomladi in jeseni (771–476 pr. n. š.) ter zlasti v Obdobju vojskujočih se držav (475–221 pr. n. š.), se je bronasti denar pojavljal v številnih oblikah, najpogosteje kar v podobi miniaturnih replik vsakdanjih predmetov, kot so lopate, noži, zvonci in druga glasbila, ključi, oblačila ter druge vrste orožja in orodja. Vsaka državica na razdrobljenem ozemlju dinastije Zhou je namreč kovala svoj denar, zato so ti kovanci v svetu kitajske numizmatike pogosto imenovani kar »državni kovanci« ali guobu 國布. Med različnimi tipi kovancev sta prevladovali dve obliki, ki sta bili daleč najširše zastopani in tudi najdlje v obtoku. To so bili kovanci v obliki lopate (bubi 布幣 ali buqian 布錢) in kovanci v obliki noža (daobi 刀幣 ali daoqian 刀錢).
Velik kovanec v obliki noža na sliki je primerek tako imenovanega »noža iz države Qi« (Qi ... več
V času dinastije Vzhodni Zhou (770–256 pr. n. š.), torej v Obdobju pomladi in jeseni (771–476 pr. n. š.) ter zlasti v Obdobju vojskujočih se držav (475–221 pr. n. š.), se je bronasti denar pojavljal v številnih oblikah, najpogosteje kar v podobi miniaturnih replik vsakdanjih predmetov, kot so lopate, noži, zvonci in druga glasbila, ključi, oblačila ter druge vrste orožja in orodja. Vsaka državica na razdrobljenem ozemlju dinastije Zhou je namreč kovala svoj denar, zato so ti kovanci v svetu kitajske numizmatike pogosto imenovani kar »državni kovanci« ali guobu 國布. Med različnimi tipi kovancev sta prevladovali dve obliki, ki sta bili daleč najširše zastopani in tudi najdlje v obtoku. To so bili kovanci v obliki lopate (bubi 布幣 ali buqian 布錢) in kovanci v obliki noža (daobi 刀幣 ali daoqian 刀錢).
Velik kovanec v obliki noža na sliki je primerek tako imenovanega »noža iz države Qi« (Qi dao 齊刀). Ta tip novcev je bil v Obdobju vojskujočih se držav v obtoku v državi Qi 齊, ki je obvladovala področje današnje province Shandong. Tovrstni novci najverjetneje datirajo v čas med letoma 400 in 200 pr. n. št. Zanje so značilne tri vzporedne črte na vsaki strani ročaja, medtem ko je mogoče na rezilu največkrat opaziti arhaičen zapis, najpogosteje v treh pismenkah. Obravnavani kovanec je razmeroma dobro ohranjen, zato na rezilu še vedno lahko razberemo napis v treh arhaičnih pismenkah, Qi zhi fahua 齊之法化, kar bi lahko prevedli kot »uradni« oziroma »zakoniti denar države Qi«. Na koncu držala je okrogla odprtina kot pri pravem nožu, pri kovancih pa je imela verjetno tudi praktično vlogo, saj so tako lahko več kosov hkrati nanizali skupaj. (MG)
Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?