Kovanec v obliki lopate

V času dinastije Vzhodni Zhou (770–256 pr. n. š.), torej v Obdobju pomladi in jeseni (771–476 pr. n. š.) ter zlasti v Obdobju vojskujočih se držav (475–221 pr. n. š.), se je bronasti denar pojavljal v številnih oblikah, najpogosteje kar v podobi miniaturnih replik vsakdanjih predmetov, kot so lopate, noži, zvonci in druga glasbila, ključi, oblačila ter druge vrste orožja in orodja. Vsaka državica na razdrobljenem ozemlju dinastije Zhou je namreč kovala svoj denar, zato so ti kovanci v svetu kitajske numizmatike pogosto imenovani kar »državni kovanci« ali guobu 國布. Med različnimi tipi kovancev sta prevladovali dve obliki, ki sta bili daleč najširše zastopani in tudi najdlje v obtoku. To so bili kovanci v obliki lopate (bubi 布幣 ali buqian 布錢) in kovanci v obliki noža (daobi 刀幣 ali daoqian 刀錢).

Lopate z votlim ročajem, kakršno vidimo na sliki, so najzgodnejše med tovrstnimi plačilnimi sredstvi in večinoma izvirajo še iz zgodnjega Obdobja pomladi in jeseni. Novci v obliki lopate so občutno premajhni, da bi jih lahko uporabljali kot orodje, kljub temu pa je v votli ročaj mogoče vstaviti leseno držalo kot pri pravi lopati. Na ta način predstavljajo zelo očitno povezavo med dejanskimi predmeti, ki so zaznamovali vsakdan arhaične kitajske agrarne družbe, in običajem kovanja novcev v obliki njihovih replik. Kovanec na sliki je eden zgodnejših primerkov takšnega novca v obliki lopate z votlim ročajem, in sicer gre za tip kovanca v obliki »lopate z oglatimi rameni« (pingjian bu 平肩布). Najverjetneje datira v čas med letoma 650 in 400 pr. n. št., kovan pa je bil nemara še pod okriljem osrednjega dvora dinastije Zhou. Novec je razmeroma dobro ohranjen, čeprav mu odpada ročaj. Površina je pokrita s tanko plastjo korozije in ostankov zemlje, kar priča o tem, da gre za arheološko izkopanino. Na hrbtni strani še vedno lahko vidimo tri vzporedne navpične črte, značilne za te kovance, ni pa povsem jasno, kaj bi lahko pomenila komaj še vidna oznaka na licu. Morda gre za arhaično obliko pismenke bai 百, ki sicer pomeni »sto«, a na tem mestu najverjetneje označuje lokacijo kovanja in ne številčne vrednosti. (MG)