Kovanec tongbao

izberi

Kovanec tongbao

izberi

CC BY-SA 4.0 europeana.eu

Kovanec tongbao

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani tongbao 通寶 ali dobesedno »denar v obtoku«. Novci tongbao so bili na Kitajskem v številnih različicah in vrednostih v veljavi kot standardna valuta od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), vse do konca dinastije Qing (1644–1911). Napis na kovancu je vselej sestavljen iz dveh pismenk, ki se bereta od zgoraj navzdol in označujeta ime cesarske vladavine (nianhao 年號), v času katere je bil novec kovan, ter pismenk tong 通 (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen) in bao 寶 (bogastvo, denar), ki si sledita horizontalno od desne proti levi. Celoten napis tako dobesedno pomeni »denar v obtoku v času tega ali onega cesarja«. Kovanci iz časa zadnje, mandžurske dinastije Qing imajo poleg napisa v štirih kitajskih pismenkah na licu zapise tudi na zadnji strani, in sicer v mandžurski ... več

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani tongbao 通寶 ali dobesedno »denar v obtoku«. Novci tongbao so bili na Kitajskem v številnih različicah in vrednostih v veljavi kot standardna valuta od cesarja Gaozuja 高祖 (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), vse do konca dinastije Qing (1644–1911). Napis na kovancu je vselej sestavljen iz dveh pismenk, ki se bereta od zgoraj navzdol in označujeta ime cesarske vladavine (nianhao 年號), v času katere je bil novec kovan, ter pismenk tong 通 (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen) in bao 寶 (bogastvo, denar), ki si sledita horizontalno od desne proti levi. Celoten napis tako dobesedno pomeni »denar v obtoku v času tega ali onega cesarja«. Kovanci iz časa zadnje, mandžurske dinastije Qing imajo poleg napisa v štirih kitajskih pismenkah na licu zapise tudi na zadnji strani, in sicer v mandžurski pisavi. Na levi strani se od zgoraj navzdol navadno nahaja napis boo ᠪᠣᠣ, ki pomeni bao (denar, zaklad, valuta), na desni pa je prav tako od zgoraj navzdol zapisana lokacija kovnice.

Kovanec na sliki je zelo obrabljen in slabo ohranjen, zato niti kitajske pismenke niti mandžurski zapis skorajda niso več vidni. Po obliki ostankov pismenk bi lahko sklepali, da je bil kovan v času vladavine cesarja Qianlonga 乾隆 (vladal 1735–1796). Standardni kovanci tongbao so bili v času dinastije Qing nizke vrednosti, zato so bili pogosto v obtoku, kar zlahka pojasni njihovo obrabljenost. (MG)

Opis materiala: bakrova zlitina
Tehnika izdelave: lita in kovana bakrova zlitina
Dimenzije: premer: 2,2 cm
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: V zelo slabem stanju, močno poškodovan in obrabljen. Pismenke oziroma napisi skorajda niso več vidni, a verjetno kovanec izvira iz obdobja cesarja Qianlonga (1735-1796).

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej