Kovanec tongbao

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani tongbao (通寶) ali dobesedno »denar v obtoku«. Ta je bil na Kitajskem v številnih različicah in vrednostih standardna valuta vse od cesarja Gaozuja (高祖) (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), dalje. Oblika okroglih kovancev z napisom v štirih pismenkah, razporejenih okrog kvadratne luknje na sredini, se je obdržala vse do konca dinastije Qing (1644–1911). Napis je bil vselej sestavljen iz dveh pismenk, ki se bereta od zgoraj navzdol in označujeta ime cesarske vladavine (nianhao 年號), v času katere je bil novec kovan, ter pismenk tong (通) (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen) in bao (寶) (bogastvo, denar), ki si sledita horizontalno od desne proti levi. Celoten napis tako dobesedno pomeni »denar v obtoku v času tega ali onega cesarja«. Medtem ko imajo kovanci vseh prejšnjih dinastij ta napis na licu ... več

Kovanec iz bakrove zlitine je okrogel novec s kvadratno odprtino na sredini, tako imenovani tongbao (通寶) ali dobesedno »denar v obtoku«. Ta je bil na Kitajskem v številnih različicah in vrednostih standardna valuta vse od cesarja Gaozuja (高祖) (vladal 618–626), prvega cesarja dinastije Tang (618–907), dalje. Oblika okroglih kovancev z napisom v štirih pismenkah, razporejenih okrog kvadratne luknje na sredini, se je obdržala vse do konca dinastije Qing (1644–1911). Napis je bil vselej sestavljen iz dveh pismenk, ki se bereta od zgoraj navzdol in označujeta ime cesarske vladavine (nianhao 年號), v času katere je bil novec kovan, ter pismenk tong (通) (krožiti, biti enoten, splošen ali univerzalen) in bao (寶) (bogastvo, denar), ki si sledita horizontalno od desne proti levi. Celoten napis tako dobesedno pomeni »denar v obtoku v času tega ali onega cesarja«. Medtem ko imajo kovanci vseh prejšnjih dinastij ta napis na licu kovanca, hrbtna stran pa je prazna, so kovanci iz časa zadnje, mandžurske dinastije Qing nekoliko posebni. Poleg napisa v štirih kitajskih pismenkah na prednji imajo namreč zapise tudi na zadnji strani, in sicer v mandžurski pisavi. Na levi strani se od zgoraj navzdol navadno nahaja napis boo (ᠪᠣᠣ), ki pomeni bao (denar, zaklad, valuta), na desni pa je prav tako od zgoraj navzdol zapisana lokacija kovnice, ki jih je bilo v celotnem cesarstvu okrog 50.

Kovanec na sliki je zelo obrabljen in slabo ohranjen, zato niti kitajske pismenke niti mandžurski zapis skorajda niso več vidni. Po obliki ostankov pismenk bi lahko sklepali, da je bil kovan v času vladavine cesarja Qianlonga (乾隆) (vladal 1735–1796). Standardni kovanci tongbao so bili v času dinastije Qing nizke vrednosti, zato so bili pogosto v obtoku, kar zlahka pojasni njihovo obrabljenost. Približno predstavo o kupni moči takšnega kovanca si lahko ustvarimo na podlagi omemb v literarnih delih tistega časa, na primer v klasičnem romanu Učenjaki (Rulin waishi 儒林外史) avtorja Wu Jingzija 吳敬梓 (1701–1754). Iz Wu Jingzijevih realističnih opisov življenja v 18. stoletju razberemo, da je bilo za tri novce tongbao mogoče dobiti poparjen kruhek (mantou 饅頭), za 16 novcev skledo rezancev, šolska malica je stala štiri, enoletna šolnina pa 2400 kovancev.

Opis materiala: bakrova zlitina
Tehnika izdelave: lita in kovana bakrova zlitina
Dimenzije: premer: 2,2 cm
Št. delov/kosov: 1
Trenutni lastnik: Slovenski etnografski muzej
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: V zelo slabem stanju, močno poškodovan in obrabljen. Pismenke oziroma napisi skorajda niso več vidni, a verjetno kovanec izvira iz obdobja cesarja Qianlonga (1735-1796).

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej