Kadilnik

Kadilnik

©

Kadilnik

©

Kadilnik

©

Kadilnik

©

Kadilnik

©

Kadilnik

©

Kadilnik

©

Bronasti kadilnik (jpn. kōro 香炉) je sestavljen iz treh delov – slona, ki služi kot podstavek in hkrati posoda za kadilo, ter spodnjega in zgornjega nadstropja pagode s streho. Dvonadstropna kitajska pagoda na slonovem hrbtu je tako pokrov, okna pagode pa so odprtine, skozi katere je izhajal dišeči dim. Upodobitev slona posnema prefinjeni slog kiparstva dinastije Ming (1368–1644), ki ga prepoznamo po kroglastih levjih tacah, rilcu, oblikovanem kot kobra in obrnjenem navzgor, kar naj bi prinašalo srečo, ter dolgem repu, zvitem v obliki črke S. Slonov hrbet je prekrit z bogatim pregrinjalom, ki ga na vsaki strani krasi reliefna upodobitev zvijajočega se zmaja. Zmaja imata na vsaki šapi zgolj po tri kremplje, iz česar je razvidno, da gre za japonskega zmaja Mizuchi 蛟 (kit. panlong 蟠龍 ali jiaolong 蛟龍). Kitajski zmaj je namreč vselej upodobljen s štirimi oziroma petimi kremplji, če predstavlja cesarski simbol. Na zadnjem delu ... več

Bronasti kadilnik (jpn. kōro 香炉) je sestavljen iz treh delov – slona, ki služi kot podstavek in hkrati posoda za kadilo, ter spodnjega in zgornjega nadstropja pagode s streho. Dvonadstropna kitajska pagoda na slonovem hrbtu je tako pokrov, okna pagode pa so odprtine, skozi katere je izhajal dišeči dim. Upodobitev slona posnema prefinjeni slog kiparstva dinastije Ming (1368–1644), ki ga prepoznamo po kroglastih levjih tacah, rilcu, oblikovanem kot kobra in obrnjenem navzgor, kar naj bi prinašalo srečo, ter dolgem repu, zvitem v obliki črke S. Slonov hrbet je prekrit z bogatim pregrinjalom, ki ga na vsaki strani krasi reliefna upodobitev zvijajočega se zmaja. Zmaja imata na vsaki šapi zgolj po tri kremplje, iz česar je razvidno, da gre za japonskega zmaja Mizuchi 蛟 (kit. panlong 蟠龍 ali jiaolong 蛟龍). Kitajski zmaj je namreč vselej upodobljen s štirimi oziroma petimi kremplji, če predstavlja cesarski simbol. Na zadnjem delu pregrinjala je vgraviran japonski zmaj, imenovan »zlati ptič« (Ōgonchō 黃金鳥), ki naj bi po legendi prebival v malem jezercu brez dna v kraju Yamashiro v bližini Kjota. Slon na hrbtu prenaša značilno oblikovano kitajsko pagodo (baota 寶塔) z močno ukrivljenimi strešnimi robovi. V okroglem zaključku na vrhu pagode se prepleta še en japonski zmaj.

Kljub japonskemu izvoru gre pri kadilniku za preplet kitajske motivike in japonskih značilnosti. Slon s pagodo na hrbtu je konec koncev značilno kitajski motiv, ki se je s kulturnimi izmenjavami, zlasti s širitvijo budizma, razširil po vsej Vzhodni Aziji, tudi na Japonsko. Kitajsko poimenovanje motiva, taiping youxiang 太平有象, bi lahko dobesedno prevedli kot »slon, ki prinaša mir«. Sloni so imeli na Kitajskem pomembno mesto in močno simbolno vlogo že dolgo pred prihodom budizma, s slednjim pa je slon pridobil še vrsto novih konotacij in simbolnih pomenov. Tako ni več simboliziral zgolj sreče in obilja, pač pa se je temu pridružil še pomen modrosti, preudarnosti in moči. Prav tako se je razvil motiv slona, ki na hrbtu prenaša velik predmet (vazo, pagodo in podobno) ali jezdeca. Ta največkrat simbolizira srečo, mir in obilje, kar pa je tesno povezano s kitajsko tradicijo tvorjenja simbolnih pomenov na podlagi enako oziroma podobno zvenečih pismenk. Slon, ki na hrbtu prenaša vazo, simbolično prinaša mir, saj »vaza« (ping 瓶) zveni podobno kot »mir« (ping 平). Podobna je tudi simbolika slona s kitajsko pagodo na hrbtu. Pri tem sicer ne gre za besedno igro, vendar v budistični tradiciji pagoda že sama po sebi pomeni mir in ugodno znamenje. Slon je postal tudi priljubljena oblika kadilnika, kar je zopet mogoče razlagati na podlagi igre z uporabo enakozvočnic. »Slon« (xiang 象) namreč zveni podobno kot »dišava« ali »dišeč« (xiang 香), zato ni presenetljivo, da so posode za shranjevanje parfumov, dišav in kadil tako pogosto privzele prav podobo te živali.

Kot tako kompleksen in simbolnih pomenov poln motiv se je slon s pagodo na hrbtu skupaj z budizmom ter drugimi kulturnimi in trgovskimi izmenjavami razširil po vsej Vzhodni Aziji, tudi na Japonsko. Tam je postal še posebej popularen z razcvetom kovinarske umetnosti in izdelovanja velikih bronastih kadilnikov v obdobju Meiji (1868–1912). Zlasti v stari prestolnici Kjoto se je tedaj s propadom samurajev ter posledično potrebo po prekvalificiranju kovačev in obrtnikov, ki so pred tem izdelovali meče in drugo samurajsko vojaško opremo, močno povečala proizvodnja bronastih dekorativnih predmetov. Glede na japonsko imperialistično in ekspanzionistično politiko te dobe ter posledično pogost pojav preseljevanja in širjenja japonskih obrtnikov tudi na Kitajsko, Tajvan in v Korejo obstaja možnost, da je bil kadilnik izdelan in kupljen kje drugje kot na Japonskem. Danes najdemo številne podobne ali skoraj identične še obstoječe primerke, ki na dnu, torej na slonovem trebuhu, nosijo oznako umetnika v japonski pisavi kanji, ta pa se glasi »izdelal Fukui Yoshiuji« (jpn. Fukui Yoshiuji seizō 福井吉氏製造). Vendar ima obravnavani predmet to oznako odstranjeno, zato ni mogoče z gotovostjo potrditi povezave z omenjenim obrtnikom in njegovo delavnico. Kot kaže, je bil ta del kadilnika iz določenega razloga namerno predelan, morda celo za drugačno uporabo v sekundarnem okolju. Druga zelo verjetna možnost je, da je pečat odstranil ali prekril trgovec s starinami, ki je želel prikriti izvor in čas nastanka ter predmetu na ta način dvigniti ceno. (MG)

Opis materiala: bron, pozlata
Tehnika izdelave: lit in kovan bron, pozlata
Dimenzije: višina: 61,5 cm, širina: 12 cm
Št. delov/kosov: 3
Trenutni lastnik: Pokrajinski muzej Celje
Stanje predmeta, obravnava in poškodbe: Dobro ohranjen. Ostanki pozlate so zelo lepo vidni, na strešnih robovih in robu pregrinjala manjka nekaj okraskov, a samo na desni strani. Odstanjen je pečat umetnika na dnu, dno pa je bilo nato znova zaprto.
Zgodovina razstavljanja: Pokrajinski muzej Celje, 27. 5. 2021–3. 10. 2021 (razstava Kaj počne tukaj samuraj?)
Objave v medijih: Grčar, Mina. 2020. »Iz vzhodnoazijskega v slovenski prostor: zgodba bronastega kadilnika iz obdobja modernizacije.« Ars and Humanitas (Ideologije in prakse zbiranja in razstavljanja) 14 (2): 103–118. Doi: https://doi.org/10.4312/ars.14.2.103-118

Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?

Ostali predmeti v tej zbirki

Nalagam predmete...

VAZ omogoča

Arrs Logo

Partnerji projekta

Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Azijske Studije
Zrs
Sem

Sodelujoče inštitucije

Narodni Muzej Slovenije
Pokrajinski Muzej Celje
Pomorski Muzej