Fotografija Uradni vhod v japonsko legacijo
Črno-bela fotografija prikazuje glavni vhod japonskega poslaništva oziroma legacije v diplomatski četrti v Pekingu (Dongjiaominxiang 東交民巷). Med letoma 1861 in 1959 so jo vzpostavili na območju notranjih, cesarskih četrti (Neicheng 内城), vzhodno od današnjega Trga nebeškega miru (Tiananmen Guangchang 天安門廣場) in južno od Prepovedanega mesta (Gugong 故宫 oz. Zijincheng 紫禁城). Ozemlja posameznih legacij so bila ograjena z zidom. V legacijah so tuje sile postavljale različno infrastrukturo – od cerkev, bolnišnic, vojašnic, pošt in šol do bank in hipodromov. Vhod v legacijo je bil mogoč na določenih točkah z urejenim portalom in stražarnico, nad njima pa je bila izobešena nacionalna zastava.
Pred vhodom stoji par levjih stražarjev shishi 石獅. Kipa v obliki mitološkega pol leva pol psa sta postavljena vsak na eno stran vhoda kot varuha legacije. Motiv levjih stražarjev je priljubljen motiv v kitajskem budizmu. Verjetno se ... več
Črno-bela fotografija prikazuje glavni vhod japonskega poslaništva oziroma legacije v diplomatski četrti v Pekingu (Dongjiaominxiang 東交民巷). Med letoma 1861 in 1959 so jo vzpostavili na območju notranjih, cesarskih četrti (Neicheng 内城), vzhodno od današnjega Trga nebeškega miru (Tiananmen Guangchang 天安門廣場) in južno od Prepovedanega mesta (Gugong 故宫 oz. Zijincheng 紫禁城). Ozemlja posameznih legacij so bila ograjena z zidom. V legacijah so tuje sile postavljale različno infrastrukturo – od cerkev, bolnišnic, vojašnic, pošt in šol do bank in hipodromov. Vhod v legacijo je bil mogoč na določenih točkah z urejenim portalom in stražarnico, nad njima pa je bila izobešena nacionalna zastava.
Pred vhodom stoji par levjih stražarjev shishi 石獅. Kipa v obliki mitološkega pol leva pol psa sta postavljena vsak na eno stran vhoda kot varuha legacije. Motiv levjih stražarjev je priljubljen motiv v kitajskem budizmu. Verjetno se je razvil iz upodabljanja psov kot zaščitnikov dharme v Indiji. Stilizirani levi so stali na vhodih grobnic, palač in vladnih uradov na Kitajskem in v drugih budističnih krajih v Aziji. Najstarejši kipi na Kitajskem segajo v 3. stoletje pr. n. št. Ščitili naj bi pred škodljivimi duhovi in dejanji ljudi. Samec ima pod šapo pogosto kroglo, samica pa levjega mladiča.
Po drugi opijski vojni (1856–1860) se je v diplomatski četrti naselilo več tujih delegacij, ki so tam vzpostavile legacije svojih držav. Privabljala je številne diplomate, vojake, učenjake, umetnike, turiste in sinofile.
Čeprav mednarodni sporazumi, s katerimi je Kitajska podeljevala ekstrateritorialne pravice tujim velesilam nad deli svojega ozemlja, segajo v 19. stoletje, je bila jurisdikcija nad samo diplomatsko četrtjo v Pekingu tujim državam dodeljena šele leta 1901, po 55-dnevnem obleganju četrti med dvoletno boksarsko vstajo (Yuanyituan Yundong義和團運動), ki se je končala z zmago združenih tujih sil. Zaradi sodelovanja kitajskega dvora z vstajniki je bila Kitajska prisiljena podpisati Boksarski protokol (Xinchou tiaoyue 辛丑條約), v katerem je bilo opredeljeno tudi upravljanje diplomatske četrti v Pekingu.
Vse do zgodnjega 20. stoletja so bile tu prisotne vse svetovne velesile, med njimi Nizozemska, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Japonska, Rusija, Italija, Španija, Belgija in ZDA. Manjšo parcelo je imela v lasti tudi Avstro-ogrska monarhija. Leta 1920 so vsa ruska posestva v Pekingu prišla pod neposredno upravljanje Nizozemske.
Fotografija je 53. od 449 fotografij Pekinga in okolice v albumu, ki ga je Ivan Skušek ml. kupil med bivanjem v Pekingu (1914–1920). V ročnem popisu albuma je fotografija imenovana Tor der japanischen Legation.(DZ, MV)
Imate komentar ali dodatno informacijo o predmetu?